Več tisoč Ukrajincev je protestiralo proti nedavno sprejetemu zakonu, ki zmanjšuje neodvisnost protikorupcijskih agencij in jih podreja predsedniški oblasti. Ta poteza je sprožila zaskrbljenost glede povečanja avtoritarnosti in lahko zaplete Ukrajini pot do članstva v Evropski uniji. Kritiki trdijo, da takšni ukrepi ustvarjajo okolje, kjer nihče ne želi živeti, in vidijo v tem korak nazaj v boju proti korupciji.

Evropska unija je povabila Albanijo k odprtju novega pogajalskega poglavja, kar je potrdil tudi premier Edi Rama. Predsednica parlamenta Elisa Spiropali je pozdravila to odločitev in napovedala intenziviranje parlamentarne diplomacije za dosego cilja "Albanija 2030 v EU". Posebej je izpostavila pomen odprtja petega skupnega pogajalskega poglavja, ki zajema kmetijstvo in kohezijo, ter izrazila prepričanje, da bo cilj članstva do leta 2030 dosežen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek izpostavil, da integracija Ukrajine v Evropsko unijo ne predstavlja zgolj političnega cilja, temveč je osrednji element varnostnih jamstev, ki jih Kijev zahteva v okviru mednarodnih prizadevanj za končanje ruske agresije. Zelenski meni, da bi polnopravno članstvo v povezavi delovalo kot močan odvračilni dejavnik proti prihodnjim napadom in zagotovilo dolgoročno stabilnost države po koncu vojaških spopadov. Izjave so bile podane v luči intenzivnih diplomatskih dejavnosti, kjer Ukrajina poskuša utrditi svojo pot v evroatlantske integracije kot del morebitnega mirovnega načrta. Kijev vztraja, da nobena rešitev konflikta ne sme priti na račun suverenosti ali možnosti za vključitev v zahodne institucije. Predsednik je ob tem poudaril, da so varnostna jamstva, ki vključujejo institucionalno povezanost z Evropo, nujna za preprečitev ponovitve zgodovine in zaščito demokratičnih vrednot na celini.

Ministrica Gorčević je izjavila, da se je Črna gora vrnila na čelo evropskega koloseka. Kljub temu Novaković Đurović opozarja, da ključna področja, kot so boj proti korupciji, vladavina prava in zaščita človekovih pravic, ne beležijo zadostnega napredka, kar vpliva na članstvo v EU. Premier Spajić je komentiral ocene EK glede izvolitve generalnega direktorja RTCG in izrazil željo vlade po ohranitvi neodvisnosti javnega servisa, medtem ko poročila kažejo na pritisk politike na svobodo izražanja.

Ruski mediji poročajo, da ameriški mirovni načrt predvideva, da Rusija prepusti zamrznjeno premoženje za obnovo Ukrajine, kar je za Rusijo sporno. Diplomati v Ženevi so poročali o napredku glede mirovnega okvira, medtem ko se je zgodil nov ruski napad z droni na Harkov. Evropske države pripravljajo protipredlog ameriškemu načrtu, ki bi bil bolj sprejemljiv za Kijev. Madžarski minister Sijarto je izjavil, da EU škoduje Ukrajini z zavračanjem ameriškega načrta. Ukrajinska delegacija se je vrnila iz Ženeve v Kijev.

Ukrajina naj bi pod ameriškim pritiskom razmišljala o ozemeljskih koncesijah Rusiji v zameno za prekinitev ognja. Evropejci in Ukrajinci zahtevajo varnostna jamstva od Američanov pred kakršnim koli pogajanjem z Rusijo o ozemljih. Predlog vključuje umik obeh strani z bojne črte in vzpostavitev demilitariziranega območja.

Kabinet hrvaškega predsednika Zorana Milanovića je za RTL televizijo izjavil, da bi morala Hrvaška uporabiti vse razpoložljive mehanizme za rešitev usode izginulih oseb. Izjava je bila odgovor na vprašanje o morebitni blokadi srbske poti v Evropsko unijo zaradi tega vprašanja. Odkritje resnice o usodi izginulih je pomembno tako s človeškega kot z državnega stališča. Hrvaška kot suverena država in članica EU bi morala izkoristiti vse možnosti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med obiskom v Beogradu srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću poudarila, da je zdaj pravi čas za konkretne korake Srbije proti članstvu v Evropski uniji. Opozorila je na pomembnost napredka na področjih vladavine prava, medijev in volilne zakonodaje, ter izvedbo reform. Vučić je zagotovil, da je članstvo v EU strateška usmeritev Srbije, a je opozoril na težave glede ameriških sankcij proti NIS. Von der Leyenova je izpostavila tudi energetsko sodelovanje in zagotovila, da bodo srbski državljani imeli zagotovljeno ogrevanje pozimi.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da večina držav Evropske unije za zaprtimi vrati soglaša z Madžarsko, da Evropa drsi v vojno. Poudaril je, da Madžarska ne želi deliti usode Ukrajine in nasprotuje njenemu članstvu v EU, ker meni, da bi to pomenilo vojno z Rusijo.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je obsodil napade na trgovske ladje v Črnem morju in jih označil za nesprejemljive. Opozoril je vse vpletene strani pred nevarno eskalacijo po nizu napadov na ruske tankerje, ki so pluli iz Rusije v Gruzijo. Turške oblasti so poročale o tretjem incidentu v Črnem morju.

Novo raziskavo Centra sodobne politike kaže, da bi na referendumu o članstvu Srbije v Evropski uniji 35,8 odstotka vprašanih glasovalo za, 33 odstotkov pa proti. Raziskava tudi kaže na generacijske razlike v mnenju glede vstopa v EU.

Britanski premier Kir Starmer je Zapadni Balkan označil za "kotel" Evrope in s tem odprl vrh z voditelji v Londonu, ki se osredotoča predvsem na reševanje migracijskih izzivov. Starmer je gostil voditelje zahodnobalkanske šestorice – Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Albanije, Bosne in Hercegovine in Kosova. Velika Britanija si prizadeva dogovoriti se o nadaljnjih ukrepih za zmanjšanje števila nezakonitih migrantov. Starmer je poudaril tudi zlonamerni vpliv Rusije v regiji.

Na zgradbi veleposlaništva Bosne in Hercegovine v Podgorici so se pojavili grafiti z žaljivo vsebino, ki so veličali obsojenega vojnega zločinca Ratka Mladića. Incident je sprožil številne odzive nevladnih organizacij, državljanskih aktivistov, politikov in političnih strank.

Črna gora je najbližje članstvu v Evropski uniji, je po srečanju z visoko predstavnico EU za zunanjo in varnostno politiko Kajo Kallas dejal premier Milojko Spajić. V Bruslju bodo v marcu določili nove mehanizme za krepitev odpornosti na varnostne grožnje, s podporo EU Rapid Response Tima pa se bodo borili proti malignim vplivom.

Voditelj stranke Obstaja takšen narod (ITN) Slavi Trifonov je v objavi na družbenem omrežju Facebook izpostavil, da so bili vsi politični kompromisi, ki jih je sprejel v preteklem letu, namenjeni zagotavljanju polnopravnega in enakovrednega položaja Bolgarije v evropski skupnosti. Po njegovih besedah je ta cilj ključen za prihodnost države, saj naj bi prinesel stabilnost bolgarskemu finančnemu sistemu in spodbudil razvoj turizma na svetovni ravni. Trifonov verjame, da bo Bolgarija s tem postala zaželena destinacija za svetovne državljane, kar bo neposredno izboljšalo življenjski standard vseh prebivalcev. Trifonov je v svojem zapisu še poudaril, da bodo politične spletke, laži in druge neprijetnosti, ki so zaznamovale bolgarsko javno življenje v zadnjem letu, hitro pozabljene pred pomembnostjo trenutnega zgodovinskega koraka. Izrazil je prepričanje, da so bila njegova dejanja odgovorna in nujna za dosego višjega cilja. Ob koncu je državljanom zaželel zdravje, srečo in notranji mir, s čimer je poskušal pomiriti politično napetost v državi po obdobju zahtevnih pogajanj in koalicijskih trenj.

Evropska komisija je Gruzijo zaradi odstopanja od demokratičnih načel označila za nominalno državo kandidatko za članstvo v EU. Po besedah evropske komisarke je gruzijska vlada povzročila resen odmik od demokratičnih načel, kar je dejansko ustavilo evropsko pot države.

Uslužbenci ukrajinskega generalnega državnega tožilstva so sredi noči izvedli hišno preiskavo pri zaposlenem v Nacionalnem protikorupcijskem uradu Ukrajine (NABU), brez ustreznega naloga. Akcija je bila izvedena v spremstvu specialnih enot, pri čemer je bil moški tudi pretepen.

Po preštetju več kot 99 % glasov je proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) osvojila več kot 50 % glasov in si zagotovila večino v parlamentu. Kljub temu se pojavljajo polemike in negotovost glede izida. Po poročilih ima stranka predsednice Maie Sandu 44,13 % glasov, proruski Patriotski blok pa 29,22 %. Opozicija je skupno dosegla 49,54 %, vendar ni enotna.

Premier Milojko Spajić, podpredsednica Evropskega parlamenta Eva Kopač, podpredsednica Skupščine Zdenka Popović in ministrica za evropske zadeve Maida Gorčević so prejeli nagrado »Most Evrope«. Premier je dejal, da vrh v Podgorici pošilja sporočilo, da Črna gora pripada skupnosti držav, ki gradijo zaupanje, spodbujajo demokracijo in sodelujejo za boljšo prihodnost. Nagrada predstavlja priznanje Evropskemu parlamentu za demokratični nadzor in podporo dialogu z državami kandidatkami ter Vladi Črne gore za dosledno izvajanje evropskih reform.

Ministrica za evropske zadeve Črne gore, Maida Gorčević, se je srečala s finskim ministrom za evropske zadeve Joakimom Strandom in poudarila, da Črna gora z izvajanjem ključnih reform iz Reformske agende dokazuje pripravljenost na članstvo v Evropski uniji. Gorčevićeva je dejala, da je Črna gora že sprejela pomembne reforme in ostaja zavezana njihovemu doslednemu izvajanju, ter da je strokovna podpora pri tem ključnega pomena za krepitev institucij in pospešitev reformnih procesov.